Zelišča so rastline, ki vsebujejo aromatične snovi in se uporabljajo v prehrani, farmaciji in kozmetični industriji.

Človek je uporabne lastnosti zelišč odkril že dolgo nazaj v preteklosti, ko je opazoval bolne živali, ki so si pomagale z izbranimi rastlinami. Uporabljali so jih tudi za odganjanje žuželk, zakrivanje človeškega vonja pri lovu in privabljanje partnerjev. Izbrana zelišča, kot so timijan in rožmarin, so uporabljali za zakrivanje vonja in okusa pokvarjenega mesa.

Danes imajo zelišča različno vlogo in jih uporabljajo tako v prehrani, za izdelavo naravnih mil, v kozmetični industriji kot esenco za parfume, mila, kreme in zdravila. Od drugih rastlin zelišča ločijo učinkovine, kot so eterična olja, grenčične in mineralne snovi. V kulinariki zeliščem pravimo začimbe. Hrani z aromami izboljšujejo vonj in okus. Vonj zelišč je različno močan, sestavljen je iz različnih kemičnih snovi. Zelišča lahko neprestano oddajajo aromatične snovi in takšna zavohamo na razdaljo. Druga zelišča pa aromatične snovi sprostijo ob dotiku.

Zeliščni vrt je vrt, kamor posadimo najrazličnejša zelišča in postaja vedno bolj priljubljen. Gojenja zelišč se ljudje poslužujejo vedno bolj pogosto, tudi tisti, ki v svojih bivalnih prostorih nimajo prostora za gredice in vrt. Začimbe lahko posadite v cvetlične lončke in jih imate na okenski polici ali terasi. So estetski dodatek in dobrodošlica v kuhinji pri pripravi omak, sladic, solat in drugih slastnih jedi.

Postavitev zeliščnega vrta je v skladu z načeli permakulturnega vrta. Med ta načela spada skrb za zemljo, skrb za ljudi in vračanje presežkov – kar se predela, a se ne uporabi, se mora vrniti nazaj v sistem. To vključuje recikliranje odpadkov in uporaba v druge namene.

Zeliščni vrt je vrt, ki ga lahko posadimo poleg obstoječega vrta ali ločeno. Poznamo okrogle zeliščne vrtove, spiralne ali pravokotne oblike. Če na vrtu nimate prostora za zelišča ali vrta sploh nimate, si zelišča lahko posadite v cvetlične lončke in jih postavite na okensko polico. Pri izbiri primernega mesta upoštevamo, da bomo zelišča potrebovali vsakodnevno. Zato naj bo zeliščni vrt dostopen in ne preveč oddaljen od kuhinje. Večina zelišč za rast potrebuje polno sonce, zato izberimo temu primerno lego. Najboljši je tisti predel, ki je cel dan obsijan s soncem. Poleg vrta naj bo vodni priključek, saj zelišča potrebujejo za rast veliko vode.

Oblike zeliščnih vrtov

V praksi so zeliščni vrtovi simetrični ali nepravilnih oblik. Simetrični zeliščni vrtovi so pravilnih oblik z ostrimi linijami in pogosto posnemajo samostanske zeliščne vrtove. Primerni so za prostore, kjer so tla ravna, ali za majhne vrtove ali mesta, kjer ni veliko prostora. Simetrični vrtovi so najpogosteje okrogle, kvadratne ali pravokotne oblike. Zelišča so posajena v strogih linijah in z vseh strani lahko dostopna.

• Križni zeliščni vrt je simetrična oblika zeliščnega vrta, ki izvira iz srednjega veka. Središče vrta, kjer se križajo peščene poti, je okrogla greda z višje rastočimi rastlinami, sončno uro, vodnjakom ali kipom. Na zunanjem robu je nizka živa meja, ki je strižena v ravnih linijah. Namesto žive meje lahko zgradimo nizek kamnit zid. Grede so simetrične. Rastline morajo biti ves čas dovolj nizke, da središče vrta vidimo iz vseh smeri.
• Zeliščno kolo je okrogel zeliščni vrt, ki z vrha spominja na leseno kolo voza. Grede so trikotnih oblik. Iz oboda vodijo poti proti središču, kjer se stikajo. Ta oblika je zelo primerna za visoke vrste zelišč. Premer zeliščnega kolesa naj bo vsaj 6 metrov. Nepravilni zeliščni vrtovi so sproščenih oblik in na različnih nivojih. Primerni so za vrtove, kjer tla niso ravna, razpoložljivi prostor je nesimetričnih oblik. Grede so lahko na različnih višinah, med njimi pa so speljane bolj ali manj zavite poti. Zelišča sadimo v skupine glede na njihovo višino. Če v takšen vrt preveč ne posegamo, se bo razvil v zeliščni biotop.
• Zeliščna spirala je primer zeliščnega vrta nepravilnih oblik. Primerna je za manjše vrtove, kjer želimo imeti veliko različnih vrst zelišč z različnimi zahtevami. Uredimo lahko ustrezne razmere tako za zelišča, ki potrebujejo veliko vlage, kot za zelišča, ki uspevajo v suhem okolju. Zeliščna spirala ima premer vsaj 3 metre in je v središču vsaj 0,5 metra višja kot na vstopu. Zunanji rob zgradimo s pomočjo kamnov. Na vstopu v spiralo je majhen ribnik premera vsaj 0,75 metra. Na tem delu uspevajo zelišča, ki potrebujejo več vlage. Višje rastoča zelišča posadimo v središče, na severni strani pa zelišča, ki uspevajo v polsenci.
   

Zelišča lahko sadimo posamično med zelenjavo. Takšen način je zelo priporočljiv, saj zelišča odganjajo nekatere škodljivce. Dobro se obnesejo tudi na okrasnih gredah, kjer jih lahko sedimo med trajnice. Zelišča, ki dobro prenašajo obrezovanje in imajo enakomerno rast, lahko uporabimo za obrobe gred. Za to so primerni predvsem peteršilj, drobnjak in sivka.

VIR ter VEČ INFORMACIJ: https://www.nadlani.si/zanimivosti/zeliscni-vrt/